APDEJT.si

Karl Schlögel je ob prejemu nagrade za mir nemških knjigotržcev v Frankfurtu ostro kritiziral nemško politiko do Rusije, jo označil za politiko 'appeasementa' in pozval Nemce, naj se ne slepijo glede Rusije. Poudaril je, da se za mir moramo pogovarjati o vojni. Schlögel je priznal lastne napake glede ocene Rusije in opozoril na začetek novega 'predvojnega' obdobja, hkrati pa izpostavil, da se je treba od Ukrajine učiti poguma.

Nemški zgodovinar Karl Schlögel, letošnji prejemnik mirovne nagrade nemških knjigotržcev, ob prejemu nagrade poudarja potrebo po nadaljnji vojaški podpori Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Schlögel, strokovnjak za Rusijo, je bil zaradi vojne v Ukrajini prisiljen ponovno oceniti svojo prejšnjo podobo Rusije. Poleg tega meni, da je ponovna uvedba naborništva v Nemčiji "prišla pravi čas", pri čemer opozarja, da Putinovih groženj ne gre jemati zlahka.

Nemška spletna portala nachdenkseiten.de in freedert.online kritično poročata o podelitvi 'mirovne nagrade' nemškega knjižnega trga zgodovinarju Karlu Schlögelu. Oba portala izpostavljata Schlögelovo izjavo, da je 'Rusija sovražnik', in menita, da je nagrada del 'propagande' in 'militarističnega preobrata'. Nachdenkseiten.de omenja tudi prejšnje nagrajence, kot so Anne Applebaum in Serhij Zhadan, ter podelitve Karlovih nagrad Zelenskemu in Ursuli von der Leyen, kar naj bi potrjevalo nadaljevanje tovrstne 'propagande'. Freedert.online dodaja, da je utemeljitev nagrade Schlögelu njegova 'empirična zgodovinopisje'.

Zgodovinar in strokovnjak za Vzhodno Evropo Karl Schlögel je prejel prestižno nagrado Friedenspreis des Deutschen Buchhandels. Schlögel, ki se od priključitve Krima ukvarja z zgodovino Ukrajine, se sprašuje o pomenu miru v času njegove ogroženosti. Nagrada priznava njegovo delo in prispevek k razumevanju Vzhodne Evrope.

Zgodovinar in esejist Karl Schlögel, priznan strokovnjak za Vzhodno Evropo in kritik avtoritarnih režimov, je prejel mirovno nagrado nemških knjigotržcev za leto 2025 v vrednosti 25.000 evrov. Nagrada mu je bila podeljena na Frankfurtskem knjižnem sejmu, žirija pa ga je označila za 'arheologa moderne', saj je bil med prvimi, ki so opozarjali na agresivno ekspanzionistično politiko ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovo delo poudarja pomen svobodne Ukrajine za mir v Evropi, medtem ko se po priključitvi Krima osredotoča tudi na vprašanje pomena miru v času groženj. Njegova dela so pripomogla k boljšemu razumevanju Vzhodne Evrope in so bila izdana tudi kot priporočila za branje ob podelitvi nagrade.

Nadaljuje se razprava o domnevni kratkoročni prekinitvi ognja, ki jo je predlagal Donald Trump. Kremlj je to komentiral in poudaril, da se ruska "posecialna operacija" nadaljuje. Medtem je finski predsednik Sauli Niinistö razkril, da je Trumpa opozoril glede Putinovih taktik med njunim srečanjem v Helsinkih leta 2018. Poudaril je, da le diplomacija lahko ustavi vojno med Rusijo in Ukrajino. Poleg tega je Putinov zaveznik opozoril, da je Trump naredil "še en korak k vojni z Rusijo".

Ukrajinske sile so izvedle obsežen protinapad, ki je bil usmerjen proti ključnim ruskim logističnim vozliščem v Donbasu, zlasti proti železniški progi, ki oskrbuje ruske enote. Pri tem je bila v regiji Doneck uničena ruska tankovska kolona blizu Siverska, kar je povzročilo precejšnje žrtve med ruskimi oboroženimi silami.

Trumpove grožnje so postale šala, vendar je njegova zadnja izjava morda pretresla Putina, saj naj bi bil Kremelj resnično zaskrbljen glede Trumpovih groženj. Finski predsednik Sauli Niinistö je razkril, da je Trumpa že leta 2018 svaril glede Putinovega vedenja. V videu pa so opazili majhno podrobnost, ki kaže na Putinove strahove.